Click for: CSSHS Archive Main Page
Vol. VII • 1984       https://www.creationism.org/sesotho/HuangTi_st.htm

Huang Ti - Mongolo oa Sechaena le Boahi ba Chaena ka Mor'a Liokoahelo
ka Roy L. Hales

Genese 11:1-9 e bontsha hore kamora morwallo o moholo le ho fihla ha bona qetellong naheng eo ba phelang ho yona hona jwale, ma-China a tlameha a be a qetile nako e itseng ba le Sumeria ("naha ya Shinar"). Bonyane tšōmo e le 'ngoe ea khale ea Sechaena e fana ka maikutlo a hore Huang Ti, "Mmusimoholo o Mosoeu" oa tšōmo, o ile a etella sechaba sa hae pele ho tsoa bophirimela, 'me sechaba sa khale, se bitsoang Miao, se phelang hona joale ka boroa-bophirimela ho Chaena, se re se fihlile Chaena pele ho eena. Botumo bo fanoeng Huang Ti mehlaleng ea meloko ea khale bo eketsa bonnete ho litšōmo tsena.

Tlhaku tse leshome tsa pele tsa mongolo oa Sechaena, tse bitsoang T'ien Kan kapa "metso ea leholimo", ho nahanoahore li qapiloe nakong ea puso ea Huang Ti empa ha e le hantle li tšoana haholo le mongolo oa Se-Sumeria oa mehleng ea Uruk/Jemdet Nasr. Bongata ba tšōmo ea Mmusimoholo oa Mosetala bo bonahala bo thehiloe leetong la pele la Machaena - ho tsoa Sumeria (ea Bochabela bo Hare), kamora Likhohola tsa Noe.

Map of China, in Asia
China le Asia Bochabela

    Lits'oants'o tsa Thaba le Leoatle

Litsebi tse ngata li kile tsa lumela hore Mmusimoholo oa Mosehla o ile a etella pele Machaena ho ea naheng ea bona ea hajoale: ba thehile likhopolo tsa bona mongolong oa pele oa leloko la Han (202BC - 9AD) o bitsoang "Lits'oants'o tsa Thaba le Leoatle". Leha ho le jwalo, ka tlwaelo buka ena e ne e nkuwa e le "Pale e makatsang", mme e bile feela ha bo-ramatlotlo ba Machaena ba se ba le tlasa tshusumetso ya Bophirimela moo Shan Hai Ching e ileng ya tuma.1 Sena, hammoho le ho ba siyo ha matshwao afe kapa afe a tshimoloho ya Bophirimela dingolweng tsa pele, jwale se entse hore bo-ramatlotlo ba bangata ba hane Shan Hai ChIng ka ho feletseng. Leha ho le jwalo, ho na le dintlha tse mmalwa tse bontshang hore tloaelo ena e na le nnete ya histori:

(1) re na le karolwana e nyane feela ya dingolwa tsa Sechaena tse neng di le teng pele ho puso ya Han. Kaha Shan Hai Ching e bolela hore e fetisa ditloaelo tsa kgale, sena se re siya le bopaki bo fokolang ba ho leka botshepehi ba yona. Ba belaellang mohlomong ba nepile ha ba lumela hore boholo ba mongolo oa eona bo tsoa morao, empa hape ho na le monyetla o hlakileng oa hore mehopolo e meng e ka har'a mongolo ona e tsoa mehleng ea khale;

(2) hore lintlha tse bontšang tšimoloho ea bophirimela li lokela ho hlaha lingoliloeng tsa China, e leng naha e neng e tloaetse ho nyelisa lintho tsohle tsa kantle, ke ntho e makatsang hoo e lokelang ho hlokomeloa;

(3) joalokaha ho boletsoe pejana, Ma-Miao a re ke 'ona a fihlileng pele China;2

(4) Tloaelo ea Sechaena e sekametse ho tšehetsa polelo ea hore ntoa ea pele nalaneng ea bona e etsahetse ha Mmusi oa Mosehla a hlola Ma-Miao. Ho latela tatellano ea linako, hoa thahasellisa ho hlokomela hore litlalehong tse ngata moetapele oa Sechaena ha a ka a fetoha Mmusi oa Mosehla ho fihlela kamora tlholo ea hae;

(5) Mmusi oa Mosehla ke ntate-moholo oa mmusi e mong le e mong oa Sechaena bakeng sa lilemo tse 2,500 tse latelang. Ho na le ditshomo tsa babusi ba pele, empa di amana feela hanyenyane le meloko e ileng ya latela; ho bile le marena a ileng a latela, empa ha ho le a mong wa bona ya ka ipitsang setloholo sa marena ho feta karoloana feela ya ditloholo tsa borena tseo Huang Ti a di bontshitseng. Mmusimmoho e mong le e mong nakong e haufi kamora hae le mebusong e ileng ya latela ya Hsia (2205-1766 BC) Shang (1766-1112 BC) le Chou (1111-256 BC), e ne e le ditloholo tsa Huang Ti (sheba leloko le hoketsweng). O hlaha e le setloholo se ka sehloohong sa setjhaba sa China.

      T'ien Kan (kapa "Methapo ea Leholimo")
Tlhaku tse leshome tsa pele tsa mongolo oa Sechaena. "Methapo ea leholimo" ho nahanoa hore e qapiloe ke e mong oa matona a Huang Ti. Mabitso le libopeho tsa litlhaku tsena li bolokiloe ke moetlo. Libopeho tse tšoanang le tsa tse hlano tsa tsona li hlaha matšoaong a lijana tsa letsopa tsa Sechaena tsa Neolithic (sheba setšoantšo se hokotsoeng). Hore na ke mefuta e kae feela ea litlhaku tsena e fumanoeng ho a utloahala, kaha mefuta e ka tlase ho mashome a mane ea matšoao a lipitsa e fihlile mehleng ea joale. Ha ho etsoa liphetoho tse nyenyane, joalo ka ho sekama ha "I", boemo bo phetiloeng ba "Wu", le methalo e ekelitsoeng lipheletsong tsa "Kuei", libopeho tsa litlhaku tsena li bonahala li bolokiloe ka bots'epehi. Leha ho le jwalo, jwalo ka ha Kiang Kang-hu a bontshitse ka 1935, mabitso a ditlhaku tsena "ha a utlwahale ka puo ya Sechaena. Mantswe a tshwanang hangata a ngolwa ka ditlhaku tse fapaneng dibakeng tse fapaneng. Ho bonahala eka e ka ba mantswe a tswang kantle ho naha a fetoletsweng ka Sechaena ho ya ka kamoo a bitswang kateng."3

      T'ien Ken e Bonahala e le ea Se-Sumeria
Libopeho tsa 'nete tsa T'ien Kan li tšoana haholo le tsa mongolo oa Se-Sumeria oa nako ea Uruk/Jemdet Nasr (Chate 1). (Kaha Ma-Sumeria a ile a fa mongolo oa 'ona mokhoa o sekameng ka likhato tse mashome a robong nakong ena, ke kentse kholomo e eketsehileng moo matšoao a Uruk/Jemdet Nasr a ka lokisoang bakeng sa papiso e ntle - Chate 2). Ntle le mohlomong "Hsin," ditlhaku tsa Sechaena di ka hlaloswa habonolo e le tse tswang ho tsa Sumeria. "Chia" e batla e tshwana hantle le tlhaku ya Uruk e bitswang 234. "I" ke mofuta o otlolohileng haholoanyane wa 450. "Ping" ke feela mokgwa o kopaneng haholoanyane wa ho bontsha 692. "Ting" ke L 405. Tlosa halofo ya sedikadikwe ho tswa ho 444, mme re shebile "Wu." "Chi" ke 864. "Keng" e hlahisa mohopolo o tshwanang le wa 386, leha sebopeho sa Y se tlositswe mahlakoreng mme sebakeng sa hoo se phahamisitswe bohareng. "Jen" ke 515 e nolofaditsweng. "Kuei" ke feela palo eo e khethiloeng e le 8 78, e nang le metsero e ekelitsoeng lipheletsong. Tlhaku tse robong ho tse leshome tsa T'ien Kan li ka hlalosoa e le tse tsoang mongolong oa Sumeria, 'me matšoao a lipitsa tsa neolithic a bonahala e le sebopeho se lipakeng. Hona ke hantle seo ho neng ho ka lebelloa haeba T'ien Kan e ne e hlile e tsoa Sumeria.

Qetello
Dilemo tse makgolo a mangata hamorao, Machaena a ile a bontsha boikgohomoso bo itebetseng feela setsong sa bona, bo kopantswe le borapedi ba morena ya busang le nyediso ya dintho tsohle tsa kantle. Sena se ile sa lebisa ho lahlweng ha ditumela-morao tsa naha ya pele kapa ho phetwa ha dipale tse jwalo dibakeng tsa Sechaena. Motho a ka supa pale e tummeng ea China ea likhohola e ikemetseng, har'a litloaelo tse ngata tsa lefatše tsa likhohola tse kholo, ka hore "Noe" oa bona o ile a hlola metsi a likhohola: Yu, "Noe" oa bona e ne e le moemphera mme o ile a fumana tlholo ea hae ka thuso ea mobu oa boselamose oo a o fumaneng leholimong. Tlas'a maemo a joalo ha ho makatse hore ebe Machaena a morao-rao a ile a nka tšōmo ea tšimoloho ea Huang Ti ea bophirimela e le "pale e makatsang," empa hoa hlolla hore ebe pale e joalo e ile ea phela ho hang. Ha re nahana hore pale ena e lumellana le moetlo oa Miao le hore Huang Ti ha e le hantle ke moholo-holo oa Machaena mehlaleng ea khale, pale ena e bonahala e le ea nalane ka tsela e hlollang (sheba Chate 3). Mabitso a mongolo oa Sechaena o ileng oa hlahisoa mebusong ea hae a bonahala a tsoa kantle ho naha, 'me matšoao ka bo ona a tšoana le a mehleng ea Uruk / Jemdet Nasr ea Sumeria. Lengolo le hlalosa boemo bona ka mokhoa o bonolo, batho bohle ba phetse Sumeria kamora likhohola. Motho a ka hakanya feela hore litšōmo tsa Huang Ti li kenyelletsa mehopolo ea leeto la Ma-chaena le eang bochabela


FOOTNOTES
1 Kiang Kang-hu, T-ai Yu Chul Chi Chinese Civilisation (Shanghai: Chung Hwa Book Co., 1935) p.4.
2 See Roy L. Hales, "Archaeology. the Bible and the Postflood Origins of Chinese History." Creation Social Science and Humanities Quarterly, Winter 1983 or Hugo Bernatzek, Akha and Miao (1970) p.15.
3 Kiang Kang-hu, p.6.

NOTES ON ILLUSTRATION OF FIGURINES
T'ien Kan symbols taken from Chang Kwang-chih. `T'ien Kan: a key to the history of the Shang," David T. Roy and Tsuen-hsuin Ts len (eds), Ancient China: Studies in Early Civilisation (Hong Kong: The Chinese University Press, 1978).

Neolithic symbols from Chang Kwang-chih, The Archaeology of Ancient China (New Haven & London: Yale University Press, edition of 1977) figures 51 and 129.

Sumerian figures taken from either: (1) Adam Falkenstein, Archaische Texte Aus Uruk (Berlin, 1936), these have purely numerical designations like 234, (2) G.A. Barton, Origin and Development of Babylonian Writing (Leipzig, 1913) as reproduced in L.A. Wedell, The Aryan Origin of the Alphabet (Hawthorne, Cal.; Christian Book Club of America, edition of 1968), this sign is designated B 78. This sign also appears in figure 62 of Hans Jensen, Sign. Symbol and Script (London: George Allen & Unwin Ltd, 1970). (3) S. Langdon Pictrographic Inscriptions from Jemdet Nasr (Oxford University Press, 1928) fig. designated L 405.


Chart 1



Chart 2


Chart 3


 

Mengolo ea Sechaena le Boahi ba Kamora Lefako la China
<https://www.creationism.org/sesotho/HuangTi_st.htm>

<https://www.creationism.org/csshs/v07n4p24.htm
CSSHS • Creation Social Science & Humanities Society • Quarterly Journal



Main: . Sesotho
www.creationism.org